Za številne glasbenike je bila odskočna deska v bajno kariero, toda poglejmo si, ali je leta 2010 tradicionalno snemalno pogodbo sploh še vredno loviti.

Ne glede na to, kako privlačen se v dobi interneta morda zdi pristop »naredi sam«, je čar snemalne pogodbe danes prav tako močan, kot je bil v pionirskih petdesetih letih prejšnjega stoletja. Težava s pristopom »naredi sam« je namreč seveda v tem, da morate tu dobesedno vse narediti sami.

Glasbeniki, celo tisti, ki delajo z računalnikom, se žal v vsem tem ne znajdejo vedno najbolje – in tu jim lahko pomaga glasbeni studio, založba ali produkcijska ekipa. Tovrstna podjetja obstajajo zato, da financirajo, tržijo, licencirajo in izdajajo glasbo ter tako ustvarjajo dobiček iz prodaje po vsem svetu – in nekaterim izmed njih gre to celo dobro od rok!

Toda kaj natanko sploh je snemalna pogodba? V čem se snemalna pogodba pravzaprav sploh razlikuje od založniške pogodbe in katera izmed njiju je primernejša za vas? V širšem smislu je klasična snemalna pogodba najbolj primerna za glasbene skupine in glasbenike, ki iščejo vlagatelja, ki bi financiral snemanje, trženje in prodajo njihove glasbe. Če pa ste po drugi strani frontman brez skupine, se bo morda izkazalo, da je za vas primernejša produkcijska pogodba, s katero se pridružite ekipi, ki nato dolga leta razvija vašo glasbo. V nasprotju s tema pogodbama je založniška pogodba namenjena samo glasbenikom, ki svoje skladbe pišejo sami; če ste programer sintetizatorjev v skupini, ki igra priredbe tujih skladb, je založniška pogodba za vas neuporabna.

Pri vsakem dogovoru, ki ga podpišete – pa naj gre za snemalno pogodbo s Sonyjem ali za preprost dogovor s končnim uporabnikom na Facebooku –, je življenjskega pomena, da razumete, v kaj se spuščate. Prenekateri glasbenik je propadel, potem ko je v krču divjega zanosa podpisal sumljivo pogodbo – poskrbeti morate, da se to ne zgodi tudi vam. Na naslednjih nekaj straneh si bomo ogledali osnove vseh vrst dogovorov – na kaj se nanašajo, kakšne so njihove koristi za vas in ali jih je danes, leta 2010, še vedno smiselno sklepati.

Snemalna pogodba

Snemalna pogodba navadno nastopa v obliki ponudbe ekskluzivne pogodbe, s katero glasbeni studio soglaša, da vam bo izplačal določen znesek (imenujemo ga predujem), vi pa v zameno soglašate, da boste zanj, in za nikogar drugega, posneli določeno število albumov. Toda ali je glede na to, da lahko svojo glasbo brez težav ustvarjate in prodajate na spletu, obstoj glasbenih studiev leta 2010 sploh še smiseln? Kaj dejansko pridobite s podpisom snemalne pogodbe?

Dandanes je najpomembnejša korist, ki jo imate kot glasbenik od snemalne pogodbe, ta, da glasbeni studio financira trženje, promocijo, distribucijo in ne nazadnje prodajo vaše glasbe. To so vidiki vaše kariere, ki jih boste morda težko razvijali sami – morda pa si tega tudi ne morete privoščiti.

Glasbeni studio vam bo priskrbel tudi osebo za G&R. Ta pogosto napačno rabljeni izraz pomeni »glasbenike in repertoar«; vaša oseba za G&R je uslužbenec glasbenega studia, s katerim boste v vsakodnevnem stiku. Predlagal vam bo, s katerimi producenti bi lahko sodelovali, vas usmerjal pri izbiri singlov in vam pomagal pri dolgoročnem načrtovanju kariere. Ni vam treba storiti tega, kar predlaga – on ni vaš nadrejeni, temveč vaš vodič in zastopnik v odnosih z glasbenim studiem. In ker je v večini primerov hkrati tudi oseba, ki vas je odkrila in z vami podpisala, bo vaš uspeh tudi v njegovem interesu.

Slaba stran

Na dan, ko podpišete pogodbo, vam mora biti izplačan predujem. To je pavšalni znesek, s katerim boste jedli in se oblačili, medtem ko snemate album. Donedavna so bili lahko ti predujmi velikanski, zlasti če ste bili vroča nova zvezda pri velikem studiu. Danes, v letu 2010, pa glasbene skupine z manjšimi studii pogosto podpisujejo, ne da bi za to dobile predujem, in namesto tega računajo na prihodke iz nastopov v živo, didžejanja in ne nazadnje prodaje svoje glasbe. Plačila iz slednjega imenujemo licenčnine, izplačevati pa se začnejo, ko si glasbeni studio povrne ves denar, ki ga je bil v vas vložil. To vključuje vaš predujem, če ste ga seveda prejeli, kot tudi vsakršne stroške snemanja, koncertnih turnej, remiksov in celo snemanja videospotov. Četudi to zveni kot razumen dogovor, je preprosto in zaskrbljujoče dejstvo, da licenčnine po snemalni pogodbi večini ustvarjalcev nikoli niso izplačane – ti ustvarjalci ostanejo »nepovrnjeni«.

Preglednica vaše glasbene pogodbe

Čestitke – pravkar so vam ponudili v podpis vašo prvo snemalno pogodbo! Toda preden odpremo šampanjec – kaj natanko so vam pravzaprav ponudili? Ste prepričani, da bo ta pogodba pomagala vaši karieri, ali se lahko zgodi, da vas bo za dolga leta priklenila na glasbeni studio, ki ga komaj poznate? To so resna vprašanja; preden torej karkoli podpišete, se vprašajte naslednje ...

ALI RAZUMETE, S ČIM SOGLAŠATE?

Če vam karkoli v pogodbi ni jasno, vprašajte. Vaš odvetnik s področja glasbene industrije naj bo prva oseba, ki jo vprašajte za razlago – nihče vam ne bo zameril, če boste hoteli pojasnilo.

SE LAHKO ZANESETE NA OSEBO, S KATERO PODPISUJETE?

Če imate kakršnekoli dvome v poštenost svojih novih poslovnih partnerjev, se obrnite in odidite. Tisti drobni glasek v vaši glavi ima skoraj vedno prav: ni zaupanja, ni dogovora.

ALI IMATE ZA PODPIS TE POGODBE DOBRE POSLOVNE RAZLOGE?

Kaj natanko vam bo prinesla ta pogodba? V tem krutem poslovnem svetu potrebujete za vsako odločitev, ki jo sprejmete, dober razlog, zato dobro premislite svoje razloge za podpis.

STE ZADOVOLJNI Z NAČINOM, ROKOM IN VIŠINO PLAČILA?

Prvenstveni namen dobrega poslovnega dogovora je obojestranska finančna korist. Če niste zadovoljni s številkami, se pogajajte, dokler ne boste.

ALI LAHKO IZSTOPITE IZ DOGOVORA?

Glede na to, koliko glasbenih poslovnih dogovorov se konča v solzah, se splača imeti strategijo za prekinitev pogodbe, če se stvari sfižijo. Prepričajte se, da je ta strategija nedvoumno opisana tudi v sami pogodbi.

Slabih novic še ni konec: čeprav boste za svoje posnetke plačali iz svojih licenčnin, ne bodo ti posnetki nikoli vaši, temveč bodo za celotno trajanje njihove avtorske pravice, ki znaša trenutno 50 let, pripadli glasbenemu studiu. Glasbeni studio lahko s posnetki naredi, kar hoče (dokler je to v skladu s pogodbo), vi pa z njimi ne smete storiti ničesar, če za to ne dobite njegovega dovoljenja – studiu boste morali morda celo plačati, da jih lahko uporabljate! Še huje: večina snemalnih pogodb vam prepoveduje ponovno snemanje skladb, ki jih je izdal vaš glasbeni studio, včasih celo za več kot desetletje. Če torej podpišete pogodbo s studiem, ki posname album vaših najboljših skladb, a zamoči pri njegovem trženju, se lahko zgodi, da bo vaše kariere konec, preden jih boste imeli priložnost ponovno posneti!

Je torej leta 2010 še smiselno podpisovati snemalno pogodbo? Odgovor se glasi: odvisno. Če želite prodati spodobno veliko število plošč, boste za to potrebovali pomoč ekip za trženje in G&R, ki jih ima vsak studio razen najmanjših. To naj bo vaš glavni razlog za podpis snemalne pogodbe. Če pa ste s svojo glasbo že zadovoljni, če se znate tržiti in ne potrebujete dodatnih sredstev za prirejanje koncertov, snemalne pogodbe pravzaprav ne potrebujete. Če vse naredite sami, dobička nima glasbeni studio, temveč ga imate sami.

»Čeprav boste za svoje posnetke plačali iz svojih licenčnin, ne bodo ti posnetki nikoli vaši.«

Založniška pogodba

Če je tako malo verjetno, da boste s snemalno pogodbo mastno zaslužili, kako podpisane skupine sploh preživijo? Tu naletimo na založniško pogodbo. V glasbenem svetu obstajata za vsak posnetek dve avtorski pravici: ena za skladbo samo in druga za njen posnetek. Glasbeni studio zanima upravljanje posnetkov, glasbeno založbo upravljanje skladb. Za vsak prodan CD, za vsako s spleta preneseno skladbo, za vsako predvajanje po radiu ali televiziji, v kinu ali celo na spletu, oseba, ki je napisala skladbo, prejme plačilo, ne glede na to, ali je na posnetku zaigrala kako noto ali ne. Založbe zbirajo ta denar in ga plačajo avtorju skladbe – minus delež, ki ga zadržijo zase, navadno 25 %.

Čudovita stvar pri založniški pogodbi je, da je v nasprotju s snemalno pogodbo pogosto treba povrniti le majhen znesek onkraj predujma, ki so vam ga plačali za podpis pogodbe. To pomeni, da lahko pričnete zelo kmalu prejemati znatne licenčnine, zlasti če imate uspešen singel.

Slabe plati založništva

Slaba stran založniških pogodb pa je, da gre pri njih zgolj za denar – založbe redko razvijajo kariere svojih glasbenikov, in ne glede na to, kar ste o njih morda slišali, jim gre vključevanje skladb v filme, televizijske oddaje ali računalniške igre pogosto precej slabo od rok. Založbe zaslužijo tako, da s plačilom predujma (kot pri glasbenem studiu) pridobijo delež v vaših skladbah, nato pa zbirajo prihodke, ki jih ustvarijo vaše skladbe, in od njih vzamejo svoj delež. To je bolj ali manj to.

Manj znano dejstvo je, da za zbiranje tega denarja ne potrebujete založbe – pridružite se lahko istim kolektivnim organizacijam, ki se jim pridružujejo založbe (kot na primer Zvezi MCPS-PRS, danes imenovani PRS for Music), in to storite sami. Tako se izognete plačevanju kakršnegakoli deleža od denarja, ki ga prislužijo vaše skladbe, založbi in vse obdržite zase. Po drugi strani pa je založbam v navadi, da plačujejo znatne predujme; če torej denar potrebujete takoj oziroma vam je ponujen tako visok znesek, da se vam ga zdi nespodobno zavrniti, je založniška pogodba morda prava stvar za vas.

Obstaja mnogo založb, ki bi z vami z veseljem še danes podpisale pogodbo, ne da bi vam za to sploh plačale predujem – s takšnimi ne podpisujte. Kakšen smisel bi glede na to, da veste, da lahko sami naredite vse, kar lahko naredijo založbe, imelo, da ji daste zajeten delež svojega denarja, pri tem pa založba za vas dejansko ne naredi ničesar in vam niti ne plača nikakršnega predujma?

Pravno rečeno

Ne glede na to, kateri dogovor podpisujete – najsi snemalno pogodbo najsi produkcijsko pogodbo najsi karkoli vmesnega –, obstaja temeljno načelo, ki vedno velja: zagotovite si strokovno pravno pomoč.

Kratek sestanek z odvetnikom z glavne ulice ne zadošča – potrebujete najboljše svetovanje, kar ga je mogoče kupiti, in to od specializirane pravne ekipe. Odvetnik, specializiran za glasbeno industrijo, ne bo zgolj prebral dogovora in preveril, ali se v njem morda ne skrivajo kakšna grda presenečenja, temveč bo poznal ovinke sveta zabave in vam lahko svetoval o tem, ali naj o podpisu pogodbe sploh razmišljate ali ne. Znal bo tudi izpogajati izboljšave pogojev pogodbe, kar je nekaj, česar sami morda ne bi mogli storiti.

Priročen seznam specializiranih pravnih pisarn najdete v Music Week Directory (www.musicweek.com). Večina vam bo prvi sestanek podarila, zato se splača govoriti z večimi, ne le s prvo, na katero naletite. Kasneje vam bodo zaračunali na uro, nekateri pa bodo ponudili tudi, da vzamejo delež denarja, ki ga boste zaslužili s pogodbo. Ker je standardna cena odvetniške ure pri spodobnem odvetniku približno 200 £ plus DDV, je nekaterim glasbenikom odvetniku ljubše pustiti, da si obračuna provizijo od denarja, ko ta pač pride, in si tako pravzaprav časovno porazdeliti svoje pravne stroške. Morda se vam zdi, da si ne morete privoščiti odvetnika, a resnica je ravno nasprotna: ne morete si privoščiti, da ga nimate – če si ne zagotovite pravnega svetovanja, obstaja možnost, da boste to obžalovali ves preostanek svoje kariere.

Sugababes so podpisale 360-pogodbo z Jay-Z-jevim studiem Roc Nation.

Produkcijska pogodba

Zadnja leta se veliko govori o tako imenovanih 360-pogodbah. Pri teh glasbeni studio s skupino ne podpiše le za snemanje plošč, temveč postane deležnik tudi pri vsem drugem, s čimer skupina služi denar, kot na primer pri koncertiranju, s skupino povezanih izdelkih in založništvu. Toda tovrstna pogodba ni takšna novost, kot se vam morda zdi. V številnih pogledih so bile izvirna oblika 360-pogodbe produkcijske pogodbe, in te obstajajo že desetletja.

S tipično produkcijsko pogodbo boste tako svojo snemalno kot skladateljsko avtorsko pravico prepisali na produkcijsko hišo, ki vas bo v zameno skušala razviti v platinastega glasbenika. Hiša bo delovala kot vaš de facto menedžer in vas zastopala v odnosih s preostankom industrije. Postavili vas bodo v svoj studio, vam dodelili svoje producente in glasbene avtorje ter vas oblikovali v izdelek, ki ga bo mogoče licencirati glasbenemu studiu, nato pa vam, potem ko si bodo povrnili stroške, posredovali delež ustvarjenih prihodkov, natanko tako kot pri glasbenem studiu. Podjetje s tem v enega ustvarjalca vloži mnogo časa in trudi, in če nameravate postati pop zvezda, je morda to ravno prava stvar za vas.

Po drugi strani pa

Nič dobrega ni brez svojih slabih strani, in produkcijske pogodbe imajo slednjih mnogo. Produkcijske hiše so večinoma manjša podjetja, ki vam ob podpisu pogodbe navadno ne plačajo predujma, tako da se lahko zgodi, da boste še dolgo ostali revni. Preden boste videli licenčnine, si bo morala produkcijska hiša povrniti ves denar, ki ga je bila potrošila za vaš razvoj, kar lahko vključuje tudi denar, ki so ga v vašem imenu porabili v lastnem studiu, za delo z lastnim producentom!

Tudi poslovni pogoji tovrstnih pogodb so pogosto zelo slabi – prav lahko se zgodi, da boste imeli na koncu le polovico denarja, ki bi ga bili sicer zaslužili, če bi bili neposredno sodelovali z glasbenim studiem, kateremu vas licencira produkcijska hiša. To je eden od razlogov, zakaj nekdanje člane fantovskih in dekliških skupin pogosto slišimo, kako se pritožujejo, da niso zaslužili ničesar, čeprav so bili teden za tednom na vrhu glasbenih lestvic – večina denarja je končala v žepih njihovih produkcijskih hiš. Toda niso bili opeharjeni ali prevarani – to je bilo natanko tisto, s čimer so soglašali v pogojih svojih produkcijskih pogodb.

Produkcijske pogodbe pogosto delujejo zelo privlačno, zlasti ker jih navadno ponudijo ustvarjalcem, ki nimajo na voljo snemalnih ali založniških pogodb. Resnica pa je, da so zelo podobne pogodbam, ki so jih ponujali prvim zvezdam rokenrola iz petdesetih in šestdesetih. Če podpišete pogodbo, postanete last podjetja – lahko tudi za vedno ali vsaj za zelo dolgo časa –, in če se v naslednjih letih s podjetjem ne razumete, ste v zares velikih težavah. Razen če ste torej popolnoma prepričani, da je produkcijska pogodba prava stvar za vas, se ji je najbrž najpametneje izogniti. Možnosti za znatne prihodke iz tovrstnega dogovora so zelo majhne, možnosti, da boste šli na sodišče, ko se boste želeli izviti iz pogodbe, ker bodo šle stvari na bolje – ali na slabše –, pa zelo zelo visoke. Vprašajte kateregakoli izmed največjih pop zvezdnikov zadnjega desetletja – vsi so imeli težave s produkcijskimi hišami.

Podpisati ali ne?

Kljub obširnim razpravam o tem, kako zelo se je glasbena industrija spremenila s pojavom interneta, 80 % vse prodane glasbe na CD-jih še vedno distribuirajo tradicionalni glasbeni studii. Zdi se, da je v starih poslovnih modelih vendarle še nekaj življenja, in zanimivo je videti, kako so se pogoji večine glasbenih pogodb v zadnjih 30 letih komaj kaj spremenili! Vprašanje, ki si ga morate zastaviti kot ustvarjalec, pa je: ste zadovoljni s tem, da velik del denarja, ki bi ga lahko prislužila vaša glasba, izgubite za plačevanje igre s snemalnimi, založniškimi ali produkcijskimi pogodbami, ko pa bi lahko namesto tega vse postorili sami in tako obdržali ta levji delež? To pa je zgolj stvar vaše osebne odločitve (in vašega odvetnika). cm

Menedžment

Torej ste se odločili, da vendarle hočete snemalno pogodbo. Kako natanko bi se lotili iskanja družbe, ki bi bila pripravljena svoj trdo prisluženi denar vložiti v vašo mlado kariero? Najučinkovitejši način je, da najamete glasbenega menedžerja. Glasbeni menedžer je najpomembnejši igralec v vaši ekipi – njegova naloga je koordinacija vseh vaših vsakodnevnih poslovnih interesov, vključno z iskanjem snemalnih in založniških dogovorov.

Zveni odlično, toda naslednje vprašanje se seveda glasi: »Kje najdem dobrega menedžerja?« Odgovor je: ne najdete ga, temveč on najde vas! Vsak menedžer, vreden svojega denarja, je šest noči na teden zunaj in spoznava nove ljudi, sklepa pogodbe in odkriva nove, zanimive glasbenike, s katerimi bi delal. Da vas bo lahko odkril, morate početi isto – igrati na koncertih, hoditi na koncerte, biti aktivni v socialnih omrežjih, razvijati svoj profil, da bodo vašo glasbo slišali pravi ljudje. Če to storite in če je vaša glasba kaj vredna, boste menedžerja neizogibno našli; navadno so bolj zagnani in bolj ambiciozni od večine glasbenikov.

Menedžerji opravljajo svoje delo na osnovi provizij – menedžer bo pričakoval, da mu boste plačali 20 % vsega, kar boste zaslužili. To se zdi morda malce drago, toda dober menedžer je vreden mnogo več od petine vaših prihodkov. In če pri tem še upoštevate, da je menedžer plačan samo takrat, kadar ste plačani tudi sami, boste videli, da mu je v velikem interesu, da vam najdejo kar najboljše pogodbe.

Glede na pogoje njene založniške pogodbe domnevamo, da je bila Amanda Ghost bogato nagrajena za soavtorstvo hita Jamesa Blunta You're Beautiful.

S snemalno pogodbo so vam na razpolago marketinška sredstva studia – pri skupini Kaiser Chiefs se je to nedvomno obrestovalo.

(vir: Computer Music)