Eksekucija v 10. slikah ali zakaj smo slovenski glasbeni avtorji proti ACTI
1.
Osnovni namen zaščite avtorskih pravic po Bernski konvenciji je zaščita avtorjeve integritete, neodvisnega ustvarjanja in poplačilo za minulo delo. EU deklaracije predvidevajo tudi, da je pri delitvi avtorskih nadomestil potrebno zaščititi kulturno raznolikost in umetniško ustvarjalnost, kar posameznim narodom omogoča zaščito lastne kulture, predvsem tiste, ki nastaja v lastnem jeziku.
2.
Potem so se pojavili posredniki - založbe, založniki in multinacionalke, ki naj bi »pomagali« avtorju pri objavi svojega dela in si v zameno pridobili delež avtorskih pravic. Multinacionalke so kupile medije, se povezale z zakonodajalci v posameznih državah in zgradile monopol, v katerem avtor ne more več sam objaviti svojega dela. Poglejmo, kako in kaj se dogaja?
3.
Album priljubljene glasbene skupine stane 10 evrov. Avtorji in izvajalci dobijo 1 evro. Vse ostalo poberejo založbe, založniki, trgovci in vsi ostali posredniki, ki so se postavili med avtorja in njegovo publiko.
4.
Publika noče rediti multinacionalk, zato na internetu poišče piratske verzije. Multinacionalke imajo 90 % izgube in v imenu avtorjev, ki imajo 10% izgube, organizirajo v javnosti boj proti piratstvu. Javnost obsodi požrešne avtorje.
5.
Ker prodaja klasičnih nosilcev zvoka CDjev in DVDjev izumira, multinacionalke pospešeno odkupujejeo avtorske pravice. Vsi novi avtorji se morajo obvezno odpovedati polovici avtorskih pravic. Nekaj multinacionalk ustvari svetovni monopol. Avtorji so popolnoma odvisni od glasbenega kapitala. Multinacionalke so pokupile večino avtorskih pravic in želijo same oblikovati in nadzirati avtorsko zaščito.
6.
Multinacionalke se zavedajo, da razvoj tehnologije in interneta avtorjem že omogoča samostojno izdelavo novih posnetkov, njihovo postavitev na internet v funkcijo direktnega trženja. Svojo glasbo bi lahko avtorji sami ponudili po 10 krat nižji ceni, saj jim ne bi bilo več potrebno rediti posrednikov, založb, založnikov in trgovcev. Publika je navdušena in piratstvo nima več razloga za svoj obstoj.
7.
Klasični mediji, ki še niso v lasti multinacionalk, so vseeno del globalnega kapitalskega sistema in javnosti ne posredujejo možnosti takšne rešitve, saj bi denarni tok obšel tudi njih. Informacije se pretakajo izključno preko spleta. Ergo?
8.
Multinacionalke in ves svetovni glasbeni kapital v imenu avtorjev in boja proti piratstvu organizirajo nastanek zakonodaje (ACTA), ki bo nadzirala internet.
9.
Jutri? Če slovenski parlament podpre ACTO bo zastopal interese multinacionalk. Multinacionlke bodo nadzirale internet in tržile predvsem svoje vsebine. Glasbeni kapital, ki ima v svoji lasti vse ključne medije za ustvarjanje novih glasbenih uspešnic in zvezdnikov, bo umetno produciral tržno uspešne klone. Novi, izvirni in inovativni avtorji ne bodo več potrebni. Neodvisni programi bodo skriti, nedostopni, v najboljšem primeru upočasnjeni. Internet bo pod nadzorom. Avtorska glasba majhnih narodov bo izumrla.
10.
Avtorska pravica je bila ustanovljena za zaščito in neodvisno ustvarjanje avtorjev. Danes pa je finančni instrument v rokah multinacionalk.
za SUGU
predsednik Zoran Predin