Je Slovenski politiki sploh v interesu razvoj in zastopanost slovenske glasbe?
Slovenija je ena izmed redkih držav, ki je ni na zemljevidu Evropskega glasbenega sveta (EMC - European Music Council). Do nedavnega smo bili vanjo vključeni preko Petre Mohorčič, članice upravnega odbora, ki pa se ji je mandat letos aprila iztekel.
In kaj sploh je organizacija EMC?
Gre za regionalno skupino znotraj IMC (International Music Council) in je krovna organizacija glasbenega življenja v Evropi. Je platforma za Nacionalne glasbene svete (ki ga v Sloveniji nimamo) in organizacije, ki delujejo na različnih področjih glasbe iz številnih evropskih držav in si prizadeva za boljše medsebojno razumevanje, sobivanje različnih kultur ter predvsem za pravico sobivanja vseh glasbenih kultur.
Iz tega vidika zagotavlja izjemno vrednost svojim članicam s širjenjem (in izgrajevanjem) znanja, ustvarjanjem priložnosti preko povezovanja (networking), podpiranjem in širjenjem vidnosti iniciativ, ki pomagajo vzdrževati participacijo ljudi v glasbenem in kulturnem življenju.
EMC koordinira mednarodne projekte in sodeluje v drugih evropskih projektih z namenom čim večje izmenjave informacij in dobrih praks znotraj Evrope. Trenutno ima aktiven projekt EXTRA!, katerega glavni cilj je integracija glasbenih tradicij imigrantskih in manjšinskih kultur v Evropi s temi, ki že obstajajo v evropskih državah. Več o samem projektu si lahko preberete na njihovi uradni strani www.extra-project.eu.
Kaj pa v Sloveniji?
Včasih se zdi, da ima slovenska politika mačehovski odnos do glasbe – kot bi se ne zavedala, da je glasba vsakdanji spremljevalec nas vseh, in je poleg jezika osnovni element narodove dediščine in kulture. Prav tako je glasba vir zaposlitve mnogim ljudem – v Evropi naj bi v glasbenem sektorju delalo kar 600.000 ljudi.
V Veliki Britaniji npr. ravno glasba veliko prispeva k ekonomski produktivnosti. Britanska glasbena industrija letno ustvari več kot 6 bilijonov funtov, v veliki meri prispeva k izvozu in zagotavlja več kot 130.000 delovnih mest. To neizmerno vrednost je prepoznala vlada, ki vidi v glasbi tudi gospodarsko rast v prihodnosti.
V Sloveniji so podatki glede zaposlitve v glasbenem sektorju relativno skopi. Na Statističnem uradu RS (www.stat.si) so objavljeni podatki le za zaposlene ljudi v orkestru oz. zboru. Vseh (tako strokovnih delavcev, kot tehničnega, administrativnega, finančnega, upravnega osebja ter informatikov) naj bi bilo v l. 2008 674, ali kar 145 manj kot leto poprej. Njihovi prihodki pa v letu 2008 znašajo 9.368.685 €.