V Veliki Britaniji se močno zavedajo pomembnosti glasbene industrije, saj le-ta predstavlja pomemben vir zaslužka mnogim ljudem (več kot 130.000 delovnih mest), poleg tega pa je eno izmed pomembnih izvoznih produktov »Made in Great Britain«.

Univerza v Herfordshire je pod okriljem UK Music (ki predstavlja kolektivne interese komercialne glasbene industrije v Veliki Britaniji in združuje tako umetnike, glasbenike, komponiste, skladatelje kot tudi založnike, glasbene menedžerje, kolektivne organizacije in studijske producente) l. 2008 izvedla zanimivo, doslej največjo akademsko raziskavo o navadah konzumiranja glasbe med mladimi.

Raziskava je zajela reprezentativni vzorec starostne skupine od 14 do 24 let, v kateri je sodelovalo 1808 anketirancev in privedla do zanimivih dognanj:

• Glasba je še vedno ena izmed najpomembnejših strasti in oblik zabave v vsakodnevnem življenju mladih.
• Povprečna velikost digitalne zbirke se je danes močno povečala in vsebuje približno 8.000 skladb – kar okvirno pomeni  17-dnevno non-stop poslušanje glasbo.
• Kar 1.800 skladb nosijo vedno s seboj v žepu – običajno je to mp3 predvajalnik.
• Računalnik je postal glavni pripomoček za dostopanje do glasbe. Ker je na voljo vse več storitev, ki omogočajo dostop do licencirane digitalne glasbe, jih 61% vprašanih trdi, da bodo še vedno nadaljevali z izmenjavo avtorsko zaščitene glasbe z uporabo aplikacij za izmenjavo datotek (file-sharing), saj je zastonj in ni jih strah, da bi jih kdo prijavil nezakonite izmenjave. Po drugi strani pa sami običajno niso lastniki računalnika in bi tako morebitna kazen prizadela njihove starše. 
• Prav tako pa se še vedno iz leta v leto povečuje njihova zbirka zgoščenk – tako originalnih kot kopij.
• Konzumacija digitalne glasbe postaja vse bolj kompleksna: 86 % vprašanih je skopiralo zgoščenko za svoje prijatelje, 75 % je že poslalo glasbo po e-pošti, Bluetoothu, Skypu ali MSNju; 57 % je že skopiralo prijateljem svojo celotno glasbeno zbirko, 39 % jih je naložilo glasbo iz spletnih strani, 38 % pa jih je posnelo TV, radijsko ali pa internetno oddajanje.

Kakorkoli že, zavedati se moramo, da mladi še vedno radi »posedujejo« glasbo tudi na zgoščenkah, vinilnih ploščah, saj kot je pokazala raziskava, mladim vzbudi pozornost naslovka zgoščenke in ves trud, ki je bil vanjo vložen. Raziskava tudi kaže, da ima posedovanje plošč večjo vrednost kot zgolj zapis v MPEG3 obliki.

Čeprav mladi jasno razumejo, da je nalaganje glasbe preko spleta nezakonito, pa vendar to počnejo, saj jim to omogoča tehnologija. 56 % anketiranih se strinja, da bi morali tisti, ki proizvajajo pripomočke plačati kompenzacijska nadomestila umetnikom vsakokrat, kadar je njihovo delo kopirano.
85 % vprašanih je pripravljenih plačati za neomejen dostop do vseh MP3 storitev.

Glavno vprašanje ostaja - kako naj glasbena industrija sledi takšnim spremembam v navadah uporabnikov, ko tehnologija omogoča vse več brezplačnih storitev?

Vsekakor je težko spremeniti navade čez noč – mladi so odrasli ob brezplačni ponudbi glasbe, modelu, kakršnega sta oblikovala MySpace in YouTube.

Končni izziv je po navedbah Feargal Sharkleya, izvršnega direktorja UK Music – kako uskladiti potrošnikove želje z ekonomskimi in človeškimi zmožnostmi. Potrebna je dolgoročna strategija, skupno delo vlad in internetnih ponudnikov storitev in ponovno oceniti tako izobraževalno strategijo kot tudi poslovne odnose.

Vsekakor glasbena industrija ni sama, ki se sooča s tovrstnimi problemi. Film, šport, časopisi in vse ostale oblike tradicionalnih medijev so se znašli v podobni situaciji – ko tehnologija prehiteva vse ostale segmente.