Predavanje o Pravno – organizacijskih oblikah kolektivnih organizacij
Ljubljana - v torek, 18. 5. 2010 je Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev (SUGU) organizirala predavanje z naslovom Pravno-organizacijske oblike kolektivnih organizacij v izvedbi doc. dr. Martine Repas in doc. dr. Tomaža Keresteša, oba s Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Inštituta za ekonomsko analizo prava.
V uvodni besedi je Zoran Predin, predsednik SUGU-ja, izpostavil problematiko, s katero se sooča glasbena industrija, ki je nastala zlasti kot posledica tehnološkega napredka. V novonastalih razmerah se morajo glasbeni ustvarjalci vse bolj spopadati tudi s pravnim vidikom varovanja svoje intelektualne lastnine. Zato je razumevanje avtorske pravice, poznavanje veljavnega pravnega reda v Sloveniji ter vedenje o prednostih in omejitvah kolektivnih organizacij, katerih člani so, osnova za uspešno delo na glasbenem področju.
Doc. dr. Repasova, izhajajoč iz trenutno veljavne zakonodaje v Sloveniji, je opravičila razloge, zaradi katerih je treba izvajati nadzor nad kolektivnimi organizacijami, predvsem v luči monopolnega položaja, ki ga uživajo. Zaradi sankcijske narave določb Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) pa je izrazila dvom v zadostnost podzakonskega pravnega akta, ki določa Urad za intelektualno lastnino kot organa, pristojnega za izvajanje nadzora nad delovanjem kolektivnih organizacij. Za odpravo kakršnih koli dvomov v zvezi s tem kot nujno predlaga vključitev tega organa kot pristojnega v ZASP.
Sledil je sistematično analitični vpogled v iskanje najboljše možne rešitve o primernosti statusno-pravne oblike kolektivnih organizacij doc. dr. Keresteša. Po njegovem mnenju iz obstoječega ZASP ni možno napraviti neposrednega zaključka, kakšna oblika je najbolj prilagojena zakonskim zahtevam. Predvsem pa morajo biti kolektivne organizacije pravne osebe s kompleksno strukturo (organi) ter statutom, se ukvarjati z nepridobitno dejavnostjo in imeti člane. Poudariti gre njegovo izpostavitev neprimernosti zavoda, saj je Zakon o zavodih iz l. 1991 nedosleden in nima dodelane ureditve. Prav tako se pri zavodih porajajo številna vprašanja iz računovodskega vidika, vidika odnosov ter zlasti glede članstva, saj zavodi ne poznajo članov s korporacijskimi upravičenji, Zakon o zavodih določa le položaj ustanovitelja zaradi česar med umetno določeno kategorijo nepravih članov zavoda in ustanovitelji zavoda ni mogoče nikoli doseči dejanske enakopravnosti. Problematičnost zavoda je torej tudi v tem, ker člani nimajo na temelju Zakona o zavodih zagotovljenih možnosti vpogleda v poslovanje, po ZASP pa je to vprašanje dvomljivo in prepuščeno interpretaciji.
Vsa ta odprta vprašanja povečajo možnost konfliktnih situacij.
Kaj pa izzivi za prihodnost?
Doc. dr. Keresteš se nagiba k ideji sprejetja posebnega zakona o kolektivnih organizacij po vzoru Nemčije in Avstrije, ki bi natančno urejal celotno kompleksnost problematike.
Po končanem predavanju se je razvila tudi zanimiva debata med vidnimi slovenskimi glasbenimi ustvarjalci ter pravnima strokovnjakoma; med drugim tudi, kaj se zgodi s premoženjem zavoda v primeru, da se zasebni zavod likvidira na podlagi odločitve ustanoviteljev. Na to vprašanje ni možno podati jasnega odgovora, saj zakon tovrstne situacije izrecno ne ureja. Obstaja pa možnost, da se finančna sredstva, ki jih je lahko nekaj milijonov evrov, zaradi pravne praznine razdelijo med ustanovitelje, čeprav so zavodi nepridobitne pravne osebe, kjer se premoženje običajno med člane oz. ustanovitelje običajno ne deli.